01 Interesantna teza.

Monti v filmčku nekajkrat nakaže, da je komunizem kriv, da Hrvati nimajo vrtov.

Najprej izrazoslovje.
Angleži pod vrt smatrajo okrasne rastline, zelenjavnemu pa vedno dodajo pridevnik.

Pri nas je vrt prvo solata, pol pa še rože.
Iz tega stališča pravilno.
Da pa ni bilo okrasnih vrtov v socializmu** pa seveda ne špila.
Če je že kaka diferenciacija je po družbenih razredih.

Na kmetih so bile vedno rože v gartelcu. Gartelc ograjen prostor takoj pri kuhinji, ali pa vsaj blizu.
Tiste rože so seveda bile okrasne, a ne samo to. Bile so za na britof. Ker cvetličarn na podeželju seveda ni bilo.

Tudi v delavskih naseljih so bile okrasne rože redkost. Ne da ne, a govoriti o okrasnem vrtu, pa po moje ni lahko. Verjetno je bil kdaj kje kateri, a meni je ušel iz zelenjave (zaznave).

Kar pa ne izključuje intelektualcev.
Sam sem iz prve faze Murgelj, tja so naselili, po dekretu***, zaposlene iz Drame, Filharmonije, Radija, Televizije , itd.

Tisto so bili priseljenci večinoma iz blokov in kot taki vedno občudovali parke take in drugačne. V arboretum smo redno hodili.

So se pa potem toliko bolj razpištolili in okrasne rastline od najmanjših, do nekaterih ogromnih čez par let, so se bohotile povsod.
Ne, da nihče ni imel paradajza, a ga je bilo zares tako malo, da ni omembe vredno. Vrtovi so bili mali, v resnici se jim je reklo atrij, a večinoma okrasno.

In potem Montitova teza, da v komunizmu ni bilo okrasnih vrtov govori samo o tem, da so še vedno izobraženci iz razvitih dežel indoktrinirani, da pod socializmom pa že ni bilo ničesar fajnega.

Kar se mene tiče je bilo celo na državnem nivoju in so zato Goriški in Velenjski skupni prostori*4 bili v maniri okrasnega vrta.

Ja, seveda takrat niso bili več moderni angleški*5 vrtovi, so bili pa zato skandinavski in ameriški.

02 ***

Pojasnila.

*1

Monti je bil do te oddaje moj idol. Ne toliko kot oblikovalec, je pa poznal in pokazal vse ta boljše po celem svetu.
U, iranski vrtovi so supi.

*2
Okrasni vrtovi v času socializma.
Ja, seveda so bili, a niso iz časa socializma. Nastali so v enih drugih časih, smo jih pa vse eno občudovali, pa makar se ne priklapljali v ideologijo.
Tivoli ni iz socializma, smo ga pa vse eno z veseljem uporabljali in občudovali.

*3
Murgle so bile po dekretu, verjetno Kardeljevem, vzorčni model socialistične gradnje. Ob nastajanju so si predstavljali, da naj bi proletarci imeli vrtne hiše.

Ko je bilo pa postavljeno, so se pa delavci uprli. So kazali na Dnevniku, Obzorniku, ..., vso penasto snažilko, ki je tulila v kamero, da je še za živino bolje narejeno (prva montažna gradnja na ovim prostorima).
Mi smo se preselili, ko je bilo še blato okoli, ko še niso začeli urejati okolice in par mesecev je bilo pa zares čudno. A smo bili vsi veseli, ker smo se preselili iz Bloka v Kamniku, v hišico z vrtom v Ljubljano.
Zdej, to je tko.
Takrat je še stal kozolec, sosedi so bili pa kmetijska zadruga Trnovo (se mi zdi da se je reklo Jesenkovo). Cesta na Morost je bila makadamska in je bil ta del Trnovega taprava vas. Na primer, takrat je bil blizu šole hipodrom, okoli pa kmetije.

Ker se delavci niso hoteli preseliti v "Lagr", tako so nam pravili Morostarji na začetku, je padel nov dekret, da se pod mus naselijo, uslužbenci zgoraj naštetih javnih zavodov.

Ker ni bil nihče vešč življenja v atrijski hiši so sadili vse kar se je saditi dalo. Količek, luknjo v zemljo, čebulico spusti in zagrebi in to po vrsti. Pol je bil pa taprav kažin. Z leti so se razrasli pravi arboretumi. Pred mojim oknom je rasla breza in smreka, pa makar je bilo samo 2m2. Prek kuhinjo smo imeli japko, v atriju, macesen, hruško in brezo, ter tamal milijon rož, vseh oblik in barv.

Ker sem bil edini s kmečkim ozadjem, sem potem podiral drevesa tudi sosedom. Ja, tringelta je bilo precej, pa makar se ga na vse pretege branil.

*4
Zdej!
Kaj pa je sploh park?
U, matr, lih kar češ?

Najbolj enostavna delitev, s katero se večina strinja, bi bil zelena, urejena površina, v mestni strukturi.
Park Zvezda.
Redko kdo bi nastavil, da tisto ni park.
Na drugi strani, travnik v Velenju, mogoče pa le ni park.
Kakor za koga. Po moje je, pa makar ni drugega kakor pokošen travnik.
Sam ima raje nepokošene travnike, a kdo sem jaz, da bi sodil. Sploh je pa večini Slovencelnov lepo če je pokošeno.
Kva spa mislu!
A tisto je potem že druga zgodba. Celo malček strokovna, pa makar povsem marginalna.

Zdej, napletat, da nimamo kulture parkov, ker smo živeli v socializmu, je po moje čist mim.
Tale je ratal ob podobnih časih, v podobni maniri, pa nihče ne reče da Angleži nimajo kulture parkov.
Hulme Crescents

Brutalizem (prosto po meni)

*5
Angleški vrt.
Zelo pomešano glede na razvoj zgodovine.

V moji mladosti smo si pod angleški vrt predstavljali na krtačko speglan travnik, popeskano vijugasto potko, do vrtne železne garniture, pa grm okrasne visoke trave ni smel faliti.
Sem poznal Angleža, je še marjetice pulil, češ da so plevel.
No, zgodovina se je zavrtela in nekaj časa je bil "taprau" angleški vrt totalna džungla.
Čim bolj zraščeno tem bolje.
Kar se pa seveda zopet ni ujemalo s povprečno slovensko dušo, ko mora biti robnik med vsako rožo.

Ko smo gledali dokumentarce o Jeleni Debelder, je pokazala primer ne-vrta in to v Mozirju, kjer si talajo nagrade za vrtove.

Dokumentarec o zeleni Gorici.

Mestni urbanist kar sam nakaže na zajeb.

Kakor je na eni strani pohvale vredno, da je zrihtal, kar je zrihtal, je pa potem na drugi strani čist mim tista:
Lokalci so sami flancali drevje, dočim so se pa urbanisti borili za ordung und disciplin.
Oboje je fajn.
A tudi izključuje drug drugega.
Pri načrtovanju prostora pač ne more biti demokracije.

Primer zmagovitega natečaja za muzej moderne umetnosti v Helsinkih.
Tam imajo zakon, da mora vsaka nova zgradba dobiti tudi "vidulo" od krajevnega združenja za prostor.
V centru živijo bolj premožni.
V komisijah so pa večinoma stare mame.
Zmagal je Steven Holl. Pol so mu pa stare mame po fasadi risale okna, češ da je tako grdo če hiša nima oken.
Posredovati je moral starostja arhitekturne ideje Juhani Pallasmaa. Juhani je avtoriteta, kar pri nas težko najdeš.
Če se stroka vsaj teoretično uskladi, so pa potem politiki čist mim.
So sestavili celo kampanjo o osveščanju o arhitekturi, na vseh nivojih medijev in seveda ne gre risati po mednarodni prvi nagradi, saj jo je izbrala sol zemlje.

*vidula

V začetnih razredih osnoven šole je tovarišica (sedaj gospa) učiteljica pregledala, ali imamo nalogo in v zvezek naredila kljukico, katera je pomenila videla (ja nalogo, a miš da goloba na strehi) in smo jo takoj preimenovali v vidulo (vejico ne tršico).

Zdej, to je tko.

To, da lokalci sodelujejo, je po moje edino pravilno in v Gorici so lahko veseli, da je lokalna pobuda, da ni kot v večini naše doline, ko je edina merodajna motorka.

Se pa seveda izključujejo, strokovna in civilna javnost.
A z uravnoteženo usmerjenostjo v prihodnost, ne pa branjenje cehov za vsako ceno, se da marsikaj doseči.

Seveda pokvarijo visoko leteče teoretične cilje.
In seveda urbanisti sam neki tečnarijo, a bo le potrebno živeti skupaj.

Ne, ne vem odgovora.
Razen da so nekateri za vedno tam, drugega ne znam stadlati.

04

P.s.:

Trenutno je Nova Gorica v vsej svoji gloriji, ko drevesa dosežejo odraslo dobo in se lahko samo občuduje in hvali.

Ker …
Ko je Plečko posekal visoke kostanje v Zvezdi, je bil velik kraval.

Tu je največji prepad med načrtovalci in uporabniki.
Ko se arhitekti sprdnemo narisati prostor, okoli blokov naflancamo krogce, ki naj bi nakazovali skupni zeleni prostor.

Preden pridemo do odrasle faze dreves, pa veliko let živimo v pristni sovražnosti.